Anja piše #2

Gimnazija je po moje vsakemu prinesla mnogo spoznanj. Mogoče to, da ni tako težko, mogoče to, da niso zmožni toliko.
V OŠ so GiB opisovali kot največji BauBau^^, kar pa sploh ni res.
Proti koncu avgusta me je zagrabila panika češ, če sem res zmožna, koliko prostega časa bom sploh še imela ipd…Rekli so: ''Cele popoldneve se boste mogli učit, ocene bodo padale, učenje, učenje, učenje…'' Ja pa kaj še! Ok, je že res, da je potrebno veš truda in vztrajnosti, pa tudi ocene ne blestijo tako, kot so v OŠ. Ampak spet pa ni tako zelo grozno, kot so opisovali.
Ko sem že mislila, da sem spoznala največje prasice (kak se naj drugač izrazim, ne vem – sorry) tega sveta, sem šele zdaj videla, da to ni res. Obstajajo takšni ljudje, katere po njihovem obnašanju ne bi smatrala za 15-letnike. Določeni, ki zase pravijo, da ne bi nikoli storili tega pa onega…Oni delajo ravno to! Ali pa se imajo za ne vem kakšne direktneže, nehinavce, nezahrbtneže in podobne svetnike. Js za sebe lahko rečem, da ne bom vedno povedala vsakemu v obraz kaj me moti. Pač takšna sem. In svoje napake priznam. Priznam tut to, da ne prenesem kokoši in petelinov (sorry, moj besedni zaklad nažalost ni neskončen), ki mislijo, da so najboljši in najlepši. Nihče ni popoln, torej tudi vi, draga moja perutnina NISTE!

Ok, dost. Postajam zloooo razpi**ana. =P

P.S.:
Hey you, bitch! Let me tell you something.
I'm gonna put my fu*kin' finger into your fu*kin' stretched mouth
and I'm gonna shout you up!
And after that…
With my beautiful (^^) leg, I'm gonna kick your fu*kin crushed ass.
Enjoy. ^^